Aplikacijski model platforme Windows Azure – tretji del

by Rok Bermež 20. January 2013 10:03

6. Datoteka z definicijo storitve

Datoteka z definicijo storitve (končnica CSDEF) je datoteka v formatu XML z opisi različnih vlog, ki sestavljajo vašo aplikacijo. Celotno shemo za datoteko XML lahko poiščete na naslovu http://msdn.microsoft.com/en-us/library/windowsazure/ee758711.aspx. Datoteka CSDEF za vsako vlogo, ki jo želite v svoji aplikaciji, vključuje elementa WebRole in WorkerRole. Če določeno vlogo nastavite kot spletno vlogo (z uporabo elementa WebRole), to pomeni, da se bo koda izvajala na virtualnem strežniku, ki vključuje operacijski sistem Windows Server 2008 in strežnik Internet Information Server (IIS). Če določeno vlogo vpeljete kot delovno vlogo (z uporabo elementa WorkerRole), to pomeni, da se bo koda izvajala na virtualnem strežniku, ki vključuje le operacijski sistem Windows Server 2008 (strežnik IIS ne bo nameščen).

Seveda lahko še vedno ustvarite in namestite delovno vlogo, ki za pričakovanje in obdelavo spletnih zahtev uporablja drug mehanizem (na primer, v aplikaciji lahko uporabite razred .NET HttpListener). Ker vsi virtualni strežniki vključujejo operacijski sistem Windows Server 2008, lahko vaša programska koda izvaja vse operacije, ki so običajno na voljo aplikaciji, nameščeni v tem operacijskem sistemu.

Za vsako vlogo določite želeno velikost virtualnega strežnika. Spodnja tabela prikazuje različne velikosti in lastnosti virtualnih strežnikov, ki so vam na voljo:

Velikost virtualnega strežnika

Procesor

Pomnilnik

Disk

Najvišja omrežna prepustnost

Zelo majhen

1 x 1,0 GHz

768 MB

20 GB

~5 Mb/s

Majhen

1 x 1,6 GHz

1,75 GB

225 GB

~100 Mb/s

Srednji

2 x 1,6 GHz

3,5 GB

490 GB

~200 Mb/s

Velik

4 x 1,6 GHz

7 GB

1 TB

~400 Mb/s

Zelo velik

8 x 1,6 GHz

14 GB

2 TB

~800 Mbps

Tabela 2: Različne velikosti in lastnosti virtualnih strežnikov

Storitev se obračunava na uro za vsak uporabljeni virtualni strežnik v določeni vlogi. Prav tako vam obračunamo vse podatke, ki so poslani izven podatkovnega centra. Podatkov, ki so poslani v podatkovni center, ne obračunavamo. Več informacij poiščite na spletni strani Cene storitev Windows Azure. Na splošno strankam priporočamo, da namesto manj večjih strežnikov uporabijo večje število manjših virtualnih strežnikov, saj so tako vaše aplikacije bolj odporne na morebitne okvare. Manj virtualnih strežnikov uporabljate, hujše so posledice izpada enega izmed njih. Poleg tega morate za vsako vlogo uporabiti vsaj dva virtualna strežnika, če želite uveljavljati dogovor o ravni storitev, ki zagotavlja 99,95-odstotno zanesljivost.

V datoteki z definicijo storitve (CSDEF) določite tudi številne lastnosti vsake posamezne vloge v vaši aplikaciji. Sledi nekaj bolj koristnih možnosti, ki so vam na voljo:

  • Certifikati. S certifikati šifrirate podatke, če vaša spletna storitev podpira povezave SSL. Vse certifikate morate naložiti na platformo Windows Azure. Več informacij poiščite na spletni strani Upravljanje certifikatov na platformi Windows Azure. Ta nastavitev XML naložene certifikate namesti v knjižnico certifikatov določenega virtualnega strežnika, kar vaši aplikaciji omogoča, da jih uporablja.
  • Imena konfiguracijskih nastavitev. Tu nastavite vrednosti, za katere želite, da jih vaše aplikacije preberejo, ko se izvajajo na določenem virtualnem strežniku. Dejanska vrednost konfiguracijske nastavitve se določi v datoteki za konfiguracijo storitve (CSCFG), ki jo lahko kadarkoli spremenite, ne da bi morali ponovno namestiti kodo vaše aplikacije. Svoje aplikacije lahko razvijete tako, da nove konfiguracijske vrednosti zaznajo brez prekinitve v delovanju sistema.
  • Vhodne končne točke. Tu določite končne točke HTTP, HTTPS ali TCP (z oznakami vrat), ki jih želite prikazati zunanjemu svetu prek naslova predpona.cloudapp.net. Ko platforma Windows Azure zažene vašo vlogo, bo samodejno nastavila požarno pregrado na virtualnem strežniku.
  • Interne končne točke. Tu določite končne točke HTTP ali TCP, ki jih želite izpostaviti drugim virtualnim strežnikov, ki so bili vpeljani kot del vaše aplikacije. Interne končne točke vsem virtualnim strežnikom z različnimi vlogami v vaši aplikacij dovoljujejo, da komunicirajo med seboj, ob tem pa niso dostopni drugim virtualnim strežnikom, ki se ne nahajajo v vaši aplikaciji.
  • Uvoz modulov. Te možnosti lahko vašim virtualnim strežnikom dodajo koristne gradnike. Na voljo so gradniki za spremljanje delovanja, oddaljeno namizje in Windows Azure Connect, ki vašemu virtualnemu strežniku omogoča, da prek varne komunikacijske povezave dostopa do virov, nameščenih na lokaciji.
  • Lokalno shranjevanje podatkov. Tu virtualnemu strežniku določite podmapo, ki jo bo uporabljala vaša aplikacija. Možnost je podrobno opisana v članku Možnosti shranjevanja podatkov v okolju Windows Azure.
  • Opravila ob zagonu. S temi opravili lahko ob zagonu virtualnega strežnika namestite zahtevane gradnike. Če je potrebno, se lahko opravila izvajajo v vlogi administratorja

7. Datoteka za konfiguracijo storitve

Datoteka za konfiguracijo storitev (CSCFG) je datoteka XML z opisi nastavitev, ki jih lahko spremenite, ne da bi morali ponovno namestiti svojo aplikacijo. Celotno shemo za datoteko XML lahko poiščete na naslovu http://msdn.microsoft.com/en-us/library/windowsazure/ee758710.aspx. Datoteka CSCFG vsebuje element Role za vsako vlogo v vaši aplikaciji. Sledi opis nekaterih elementov, ki jih lahko določite v datoteki CSCFG:

  • Različica operacijskega sistema. S tem atributom lahko izberete različico operacijskega sistema, ki jo želite uporabiti za vse virtualne strežnike, na katerih se izvaja vaša aplikacija. Ta operacijski sistem se imenuje gostujoči operacijski sistem, vsaka nova različica pa vključuje najnovejše varnostne posodobitve, ki so bile na voljo ob predstavitvi gostujočega sistema. Če atribut osVersion nastavite na »*«, bo Windows Azure samodejno posodobil gostujoči operacijski sistem na vseh virtualnih strežnikih, ko bo na voljo nova različica gostujočega sistema. Lahko pa izberete določeno različico gostujočega operacijskega sistema in se tako odpoveste nadgradnjam. Na primer, če atribut osVersion nastavite na vrednost »WA-GUEST-OS-2.8_201109-01«, bo na vseh virtualnih strežnikih nameščena različica, opisana na tej spletni strani: http://msdn.microsoft.com/en-us/library/hh560567.aspx. Več informacij o različicah gostujočega operacijskega sistema poiščite na spletni strani Upravljanje nadgradenj gostujočih operacijskih sistemov na platformi Windows Azure.
  • Virtualni strežniki. Z vrednostjo tega elementa nastavite število virtualnih strežnikov, za katere želite da izvajajo določeno vlogo. Ker lahko v okolje Windows Azure naložite novo datoteko CSCFG (ne da bi morali ponovno namestiti aplikacijo), je zelo preprosto spremeniti vrednost tega elementa in tako dinamično povečati ali zmanjšati število virtualnih strežnikov z določeno vlogo, na katerih deluje vaša aplikacija. Tako lahko preprosto povečate ali zmanjšate zmogljivost aplikacije glede na dejanske delovne obremenitve, obenem pa lahko nadzorujete tudi stroške.
  • Vrednosti konfiguracijskih nastavitev. Ta element označuje vrednosti nastavitev (določenih v datoteki CSDEF). Vaša vloga lahko te vrednosti bere med delovanjem. Te vrednosti konfiguracijskih nastavitev se običajno uporabljajo za povezave s sistemi SQL Azure ali Windows Azure Storage, vendar jih lahko uporabite v katerikoli namen..

8. Ustvarjanje in vpeljava gostovane storitve

Ko ustvarjate gostovano storitev, morate najprej obiskati upravljavski portal Windows Azure Management Portal in omogočiti gostovano storitev tako, da nastavite predpono DNS in podatkovni center, v katerega želite vpeljati svojo aplikacijo. Nato v razvojnem okolju ustvarite datoteko z definicijo storitve (CSDEF), napišete kodo svoje aplikacije in vse datoteke stisnete (z orodjem zip) v storitveni paket (CSPKG). Prav tako morate pripraviti datoteko za konfiguracijo storitve. Za namestitev vloge z uporabo aplikacijskega vmesnika Windows Azure Service Management naložite datoteke CSPKG in CSCFG. Po namestitvi bo Windows Azure omogočil virtualne strežnike v podatkovnem centru (na podlagi konfiguracijskih podatkov), razširil kodo aplikacije iz paketa in jo kopiral na virtualne strežnike ter jih zagnal. Sedaj je vaša koda nameščena in deluje.

Spodnja slika prikazuje datoteki CSPKG in CSCFG, ki ju ustvarite na lokalnem računalniku za razvoj. Datoteka CSPKG vključuje datoteko CSDEF in programsko kodo za dve vlogi. Po tem, ko z aplikacijskim vmesnikom Windows Azure Service Management naložite datoteki CSPKG in CSCFG, bo Windows Azure v podatkovnem centru ustvaril virtualne strežnike z različnimi vlogami. V tem primeru datoteka CSCFG zahteva, da Windows Azure ustvari tri virtualne strežnike v vlogi št. 1 in dva virtualna strežnika v vlogi št. 2.

image

Slika 5: Datoteki CSPKG in CSCFG, ki ju ustvarite na lokalnem računalniku za razvoj

9. LITERATURA

[1] Msdn.microsoft.com, MSDN Portal, obiskano 20.5.2012.

[2] www.windowsazure.com, Azure Portal, obiskano 20.5.2012.

Tags:

Add comment

Calendar

<<  June 2018  >>
MonTueWedThuFriSatSun
28293031123
45678910
11121314151617
18192021222324
2526272829301
2345678

View posts in large calendar

Page List

Month List